ustvarja nova poglavja, za pozabljene zgodbe starih stavb
(03)
(06)
(07)
(04)
(05)
(01)
(02)
varuje dediščino s pomočjo sodobnih pristopov in tehnologij
(05)
(06)
(03)
(04)
(03)
(01)
(02)
prevaja zapletene izzive prenov v enostavne arhitekturne rešitve
(03)
(06)
(04)
(07)
(05)
(01)
(02)
oblikuje skozi dialog, za potrebe sodobnega uporabnika, v odnosu
do preteklih generacij
(05)
(06)
(06)
(04)
(07)
(02)
(01)
info
(01)
Dialekt je arhitekturni studio, posvečen prenovam obstoječega stavbnega tkiva. Prenove vidimo kot osebno poslanstvo za boljšo prihodnost našega planeta.
Vsak projekt gradimo na tem, kar že je: na materialih, zgodbah in duhu prostora. Obstoječe stanje razumemo kot okvir, znotraj katerega je možno skozi kreativne rešitve ustvariti prostor za nekonvencionalne rešitve in pristope, prilagojene lokalnemu kontekstu.
V času, ko gradbena industrija ustvari velik del svetovnih emisij, verjamemo, da je prenova odgovornejša in bolj trajnostna pot od novogradnje. Z enako pozornostjo pristopamo tako k manjšim kot k večjim arhitekturnim projektom, saj vsak korak šteje!
(03)
foto: Ana Skobe
(04)
(05)
(06)
Maxime Martinez
arhitekt
Jan Šimnovec
ustanovitelj / arhitekt
Jan Šimnovec je arhitekt in ustanovitelj studia dialekt. Z znanjem in zanimanjem na področju ponovne uporabe, »bottom-up« pristopov, krožnega gospodarstva, podjetništva in tehnologij prihodnosti, se je izobraževal v Sloveniji (ULFA), Nemčiji (TUM) ter v ZDA (Univerza Stanford).
Je ustanovni član arhitekturne ekipe v novo nastajajoči Kreativni četrti Barutana v Kamniku, nekdanji sodelavec studia Prostorož in Svet Vmes ter zagonski partner v več start-upih na presečišču oblikovanja, arhitekture in tehnologije.
Margerita Voulissa Stell Pičman
arhitektka / oblikovalka
Margerita Voulissa Stell Pičman (2000) je arhitektka, ki se ukvarja tako s snovanjem prostora kot z oblikovanjem pohištva ter manjših industrijskih izdelkov. Leta 2025 je na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani (FA UL) magistrirala z nalogo Metodologija raziskovanja prostora skozi skico: risanje kot način mišljenja arhitekture. Po zaključku študija je v sodelovanju z Janom Šimnovcem začela delovati na področju prenov. Skupaj razvijata specifično arhitekturno prakso s poudarkom na ponovni rabi, ohranjanju obstoječega ter jasnem razlikovanju med obstoječim arhitekturnim tkivom in novim posegom. Njuno delo je močno prepleteno tudi z oblikovanjem pohištva, pri čemer ugotavljata, da je pristop zelo soroden arhitekturnim vprašanjem. Prosti čas posveča risanju, ki ji nudi okvir za raziskovanje imaginarnih prostorov in iskanje pomenljivega. V zadnjem času pa se posveča delu z lesom na stružnici, kjer ustvarja svoj prvi šahovski komplet.